Današnji dan naj bi preživeli ob slovenski obali bolj ležerno. Na kočcu pa se je izkazalo da le ni bilo tako. Po zajtrku smo se odpeljali do avtokampa Strunjan, kjer parkiramo našo »zverinico« in se naprej odpravimo peš ob obali proti Piranu. Pot nas je vodili ob obali mimo hotelskega kompleksa Salinira. Sam hotel je zelo lepo urejen, v njegovem kompleksu je tudi park z energijskimi točkami. Odprt je tudi v jesenskem in zimskem času in zelo prijeten za oddih, predvsem za ljudi ki si želijo počitka in miru, da se malo spočijejo od današnjega hudega tempa. Od tam naprej nas pot vodi do Belega Križa, kjer si v trgovini kupimo malico.
Pot nadaljujemo do Pirana, kjer se ustamimo na obzidju, da se malo spočijemo. Tukaj imamo tudi malico in od koder se razprostira prelep razgled na sam Piran in okolico. Z obzidja se spustimo do Tartinijevega trga in pot nadaljujemo ob obali proti Portorožu, mimo hotelskega kompleksa Bernardin, do obnovljenega hotela Palace, ki v tem času še ne obratuje. Pot nas vodi od hotela Palace mimo portoroškega avditorija proti Strunjanu, skozi tunel ki je dolg 550m. Na drugi strani tunela se pot spusti proti Strunjanu in se zaključi ravno pri kampu kjer smo parkirali našo »zverinico«. Po krajšem počitku nam Cvetka pripravi kosilo.Kljub temu, da smo se odločili, da bi danes dan preživeli bolj ležerno smo prehodili celotno primorsko peš pot dolgo okrog 11 km. Svaka čast Cvetki, ki je napore junaško premagala.
Cvetka in Albin se odločita da bosta po napornem pešačenju počivala, sam pa se odpravim ogledat, še Strunjanske soline in zameniti Strunjanski klif, ki je tudi del nacionalnega parka. Najprej si ogledam klif z morske strani, sprehodim se ob morski obali nato pa se povzpem na vrh od koder je razgled čudovit. Po pobočju se vrnem proti Strunjanu mimo Krkinih zdravilišč in Strunjanskih solin do avtodoma. Ker se ježe bližal večer se odpravimo proti Izoli. Danes smo bili namreč zmenjeni za večerjo z našo dosedanjo vodičko Mojco, ki je bila z nami navseh dozdajšnjih popotovanjih, letos pa žal ni mogla z nami. Ker nam je pred večerjo ostalo še nekaj časa smo se sprehodili malo po Simonovem zalivu in v trenutku se je vlilo z neba, tako da smo bili deležni še zastonj tuširanja. Po preoblačenju se le napotimo v gostišče Sonja, kjer smo bili zmenjeni.Večerja je bila dobra le potrpljeneje moraš imeti z tistimi škampi, preden prideš do »mesa«. Ker se je pojedina zavlekla pozno v noč se odločimo da prespimo kar na parkirišču gostišča Sonja.
Cvetka in Albin se odločita da bosta po napornem pešačenju počivala, sam pa se odpravim ogledat, še Strunjanske soline in zameniti Strunjanski klif, ki je tudi del nacionalnega parka. Najprej si ogledam klif z morske strani, sprehodim se ob morski obali nato pa se povzpem na vrh od koder je razgled čudovit. Po pobočju se vrnem proti Strunjanu mimo Krkinih zdravilišč in Strunjanskih solin do avtodoma. Ker se ježe bližal večer se odpravimo proti Izoli. Danes smo bili namreč zmenjeni za večerjo z našo dosedanjo vodičko Mojco, ki je bila z nami navseh dozdajšnjih popotovanjih, letos pa žal ni mogla z nami. Ker nam je pred večerjo ostalo še nekaj časa smo se sprehodili malo po Simonovem zalivu in v trenutku se je vlilo z neba, tako da smo bili deležni še zastonj tuširanja. Po preoblačenju se le napotimo v gostišče Sonja, kjer smo bili zmenjeni.Večerja je bila dobra le potrpljeneje moraš imeti z tistimi škampi, preden prideš do »mesa«. Ker se je pojedina zavlekla pozno v noč se odločimo da prespimo kar na parkirišču gostišča Sonja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar