Prebudili smo se v mrzlo in vetrovno jutro. Kaj hitro se uredimo in odpravimo iz Vršiča navzdol proti izviru Soče. Parkiralismo na parkirišču, kjer je tudi koča v kateri lahko dobiš nekaj za pod zob in kjer prodajajo spominke. Bili smo prvi obiskovalci ta dan, in še dobro da je bilo tako, saj je dostop do samega izvira zelo težaven. Potka na nekaterih mestih je zelo strma in ozka. Na določenih delih hodiš tako, da se moraš oprijemat jeklenice in se dva človeka sploh ne moreta srečati. Prav zaradi tega Cvetka ni šla do samega izvira in se je po dveh tretjinah poti vrnila. Dokler sem se vrnil iz izvira se je Cvetka že zapletla v pogovor z eno od oskrbic v koči in prijetno kramljala.
Po ogledu izvira Soče smo se odpravili naprej do botaničnega vrta Julijana. Sam vrt leži na zelo lepi lokaciji, vendar je v tem času precj klavrn, saj so rožice že odcvetele. Tukaj smo imeli tudi zajtrk ob smaragni lepotici. Nadalje nas je pot vodila proti Trenti, kjer smo se ustavili v domu Trenta in se bolj natančno pozanimali o Soških koritih. Najprej smo se ustavili ob malih Siških koritih, ki ležijo pod kmetijo Jelinčič. Tukaj senahaja tudi kamp Korita in pa eko kamp. Na omenjeni kmetiji smo kupili tudi pravi domači ovčji sir. Sama korita so zelo lepa. Pot nas je vodila do Lepene, kjer smo se ustavili ob velikih soških koritih ki so pravi biser. Hoteli smo tudi kositi v gostišču Lepena, vendar z »zverinico« nismo uspeli priti do tja, peš pa se nam ni ljubilo. Zraven je tudi precej velik avtokamp. Pot nas je vodila proti Tolminu, oziroma Zatolminu, kjer smo si ogledali Tolminska korita. Človek si ne bi mislil da je v Sloveniji toliko lepot. Korita so res čudovita in je škoda izgubljati besede o njenih lepotah ampak si jih je treba ogledati.
Po priporočilu receptorke v Tolminskih koritih smo se ustavili v gostilni v Zatolminu kjer smo si privoščili res dobro kosilo in potešili našo lakoto. Še posebej všeč mi je bil domač kruh. Polnih trebuhov smo se odpravili v Tolmin, kjer smo parkirali nedaleč od Tolminske gimnazije, kjer smo tudi prenočili. Zvečer smo se podali še na sprehod po Tolminu, kjer je Cvetka obujala spomine na svoje šolsko obdobje, kjer je obiskovala učitelišče. V središču Tolmina pred muzejem se ravno ta dan odvijala prireditev predstavitve poročnih oblek, ki smo si tudi ogledali. Vrnili smo se pozno zvečer in legli k počitku.
Po ogledu izvira Soče smo se odpravili naprej do botaničnega vrta Julijana. Sam vrt leži na zelo lepi lokaciji, vendar je v tem času precj klavrn, saj so rožice že odcvetele. Tukaj smo imeli tudi zajtrk ob smaragni lepotici. Nadalje nas je pot vodila proti Trenti, kjer smo se ustavili v domu Trenta in se bolj natančno pozanimali o Soških koritih. Najprej smo se ustavili ob malih Siških koritih, ki ležijo pod kmetijo Jelinčič. Tukaj senahaja tudi kamp Korita in pa eko kamp. Na omenjeni kmetiji smo kupili tudi pravi domači ovčji sir. Sama korita so zelo lepa. Pot nas je vodila do Lepene, kjer smo se ustavili ob velikih soških koritih ki so pravi biser. Hoteli smo tudi kositi v gostišču Lepena, vendar z »zverinico« nismo uspeli priti do tja, peš pa se nam ni ljubilo. Zraven je tudi precej velik avtokamp. Pot nas je vodila proti Tolminu, oziroma Zatolminu, kjer smo si ogledali Tolminska korita. Človek si ne bi mislil da je v Sloveniji toliko lepot. Korita so res čudovita in je škoda izgubljati besede o njenih lepotah ampak si jih je treba ogledati.
Po priporočilu receptorke v Tolminskih koritih smo se ustavili v gostilni v Zatolminu kjer smo si privoščili res dobro kosilo in potešili našo lakoto. Še posebej všeč mi je bil domač kruh. Polnih trebuhov smo se odpravili v Tolmin, kjer smo parkirali nedaleč od Tolminske gimnazije, kjer smo tudi prenočili. Zvečer smo se podali še na sprehod po Tolminu, kjer je Cvetka obujala spomine na svoje šolsko obdobje, kjer je obiskovala učitelišče. V središču Tolmina pred muzejem se ravno ta dan odvijala prireditev predstavitve poročnih oblek, ki smo si tudi ogledali. Vrnili smo se pozno zvečer in legli k počitku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar