Danes smo se prebudili v lepo sončno jutro. Po obilnem zajtrku nas je pot vodila iz Tolmina preko Cigina, Kanala ob Soči do starodavnega mesta Štanjel. Že večkrat nas je pot vodila mimo tega starodavnega mesteca, vendar se nikoli nismo zaustavili v njem. Tokrat smo se odločili da tega ne bomo ponovili in ni nam žal. Najprej smo se ustavili v zelo lepo urejeni »gostilnici« in si privoščili jutranjo kavo. Naj povem da na vsem potepanju nisem pil boljše mlečne kave kot jo pripravijo tukaj. Mestece je starodavno in obdano z obzidjem. Precej hiš je porušenih in razpadajočih, vendar se vse na veliko obnavlja tako da bo v bodoče verjetno zasijalo v vsem svojem sijaju. V starem delu smo celo našli galerijo, ki je brezplačno na ogled. Še posebej lep pa je Ferrarijev park. Paša za oči in dušo, ki si ga je vsekakor vredno ogledati. Precej obiskovalcev je tudi iz tujine.
Kot zanimivost naj povem da smo tukaj opazili tudi mlajšo francosko družino, ki je bila prav tako na potepanju po Sloveniji – vsaj zdelo se nam je. Kasneje smo jih še srečali v Škocjanskih jamah in nazadnje v avtokampu v Strunjanu. Tam smo se tudi zapletli v pogovor in izvedel sem da prihajajo iz Grenobla, ter da res potujejo po Sloveniji. Za letos so si izbrali predvsem gorenski in primorski okoliš, upajo pa da se bodo še vrnili in si ogledali še preostale dele Slovenije.
Po ogledu Štanjela, smo se odločili da se odpravimo še do bližnje MIP-ove pršutarne na Kobjeglavi. Prispeli smo ravno prav saj jo odpirajo ob 12.00. Odprta pa je do 22.00, ob ponedeljkih in torkih pa je zaprta. Možen je tudi organiziran ogled, vendar ob predhodni najavi, vsaj en dan prej. Po obveznem nakupu pršuta in in krajši malici smo se odpravili naprej proti Škocjanskim jamam. Obiski potekajo med 10.00 in 17.00 uro. Ogled jam je trajal dobri dve uri. Dragi ljudje, če hodite tam mimo, nikakor ne izpustite ogleda jam. Žal bi vam bilo. Naše subjektivno mnenje je da so to najlepše jame v Sloveniji. Po povratku iz jam in hladnem kosilu, oziroma lahko bi rekli že večerji smo se odločili še za ogled Škocjanske učne poti, ki zajema 24 točk in poteka po okolici Škocjanskih jam. Sama pot niti ni tako kratka (naša Cvetka je kar nekajkrat pojamrala, vendar jo je le premagala) je pa zanimiva in z lepimi razglednimi točkami. Do »zverinice« smo se vrnili že v mraku in precej utrujeni, zato se odločimo da prenočimo kar ob najlepših podzemnih jamah v Sloveniji.
Kot zanimivost naj povem da smo tukaj opazili tudi mlajšo francosko družino, ki je bila prav tako na potepanju po Sloveniji – vsaj zdelo se nam je. Kasneje smo jih še srečali v Škocjanskih jamah in nazadnje v avtokampu v Strunjanu. Tam smo se tudi zapletli v pogovor in izvedel sem da prihajajo iz Grenobla, ter da res potujejo po Sloveniji. Za letos so si izbrali predvsem gorenski in primorski okoliš, upajo pa da se bodo še vrnili in si ogledali še preostale dele Slovenije.
Po ogledu Štanjela, smo se odločili da se odpravimo še do bližnje MIP-ove pršutarne na Kobjeglavi. Prispeli smo ravno prav saj jo odpirajo ob 12.00. Odprta pa je do 22.00, ob ponedeljkih in torkih pa je zaprta. Možen je tudi organiziran ogled, vendar ob predhodni najavi, vsaj en dan prej. Po obveznem nakupu pršuta in in krajši malici smo se odpravili naprej proti Škocjanskim jamam. Obiski potekajo med 10.00 in 17.00 uro. Ogled jam je trajal dobri dve uri. Dragi ljudje, če hodite tam mimo, nikakor ne izpustite ogleda jam. Žal bi vam bilo. Naše subjektivno mnenje je da so to najlepše jame v Sloveniji. Po povratku iz jam in hladnem kosilu, oziroma lahko bi rekli že večerji smo se odločili še za ogled Škocjanske učne poti, ki zajema 24 točk in poteka po okolici Škocjanskih jam. Sama pot niti ni tako kratka (naša Cvetka je kar nekajkrat pojamrala, vendar jo je le premagala) je pa zanimiva in z lepimi razglednimi točkami. Do »zverinice« smo se vrnili že v mraku in precej utrujeni, zato se odločimo da prenočimo kar ob najlepših podzemnih jamah v Sloveniji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar