Najprej jutranja kava in osvežitev pri Viktorci, nato pa pod noge oz. kolesa in končno na pravi road trip, ki ga v vsej veličastni obliki doživimo kar takoj na začetku, ko v Modeni oz. njeni bližini iščemo pokopališče, kjer je pokopan nedavno preminula operna zvezda, Luciano Pavarotti. Ob prihodu v Modenu izvemo, da je pokopan v bližnjem kraju Montale, zato se odpravimo tja, a pot do tja je precej daljša kot načrtovano, saj nas naša navigatorka, ki se še ni povsem navadila na svojo vlogo, vozi naokrog in naokrog, po ozkih in še ožjih cestah, dokler na koncu le ne prispemo na prvi cilj. Pokopališče je bilo za nas kar malo nenavadno, saj najprej zagledamo dva mala bazenčka s fontano, večina grobov pa ni v tleh, tako kot smo tega vajeni pri nas, ampak so zidani (za lažjo predstvao - kot kakšni nabiralniki v stanovanjskih blokih). Pred družinsko grobnico Pavarottijev je Lucianova fotografija in knjiga podpisov ter še vedno ogromno rož. Pozdrav maestru in brrrr proti Maranellu, kjer nas, znova po krajšem nenačrtovanem ogledu mesta, s steze pozdravi zvok ferrarija. Na improviziranem parkirišču nasproti steze skuhamo kosilo, nato pa gremo v muzej (posamezna vstopnica 12 evrov, družinska je cenejša), kjer na svoj račun pride predvsem Vlado, ki se kar ne neha smejati ob pogledu na stare formule in nove avtomobile. Še obisk trgovine in naprej prosti Firencam, po regionalni cesti, po nešteto ovinkih in ki se kar ne preneha vzpenjati - ko že mislimo, da se bomo začeli spuščati, se to ne zgodi. A je vredno, saj nas spremljajo čudoviti razgledi, do koder nam seže pogled. V Firence prispemo v poznih večernih urah, kjer se ponovi zgodba današnjega dne - spet malo zaidemo in na koncu vseeno najdemo PZA nekje blizu centra (10 evrov za 24 ur, pobiralci denarja pa imajo, glede na opaženo, malo privatno zabavo), tako da lahko že v novem dnevu končno zatisnemo oči.
Prevozili smo 417 kilometrov.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar