Pisa - Lucca - bližina Savone Dan utrujenih nog

Ob meni neznani uri, ker še vedno malo dremam, se naša hiška že pomika proti Pisi. Vmes še postanek na eni izmed bencinskih črpalk, da se vsi okrepčamo, nato pa prva turistična postojanka. Parkiramo pri železniški progi (pri križišču za Lucco), nato pa se sprehodimo do največje in skorajda edine atrakcije - Campa dei Miracoli, kjer nas pričakajo Battistero, Duomo in Poševni stolp, ki so ga začeli graditi l. 1173 in ki se je zaradi peščene podlage začel že skoraj takoj nagibati. Po dograditvi(1350) so skušali nagib odpraviti, a je bilo neuspešno, tako da se menda nagiba za kakih pet metrov. Danes je, potem ko je bil nekaj časa zaradi nevarnosti zaprt za oglede, znova odprt za preštevilne turiste, ki imamo obilo priložnosti za zapravljanje (cenenih) spominkov, na vrsti stojnic, ki se vrstijo na Polju čudežev in ki jim družbo delajo prodajalci pasov, ur "Rolex" in sončniih očal. Najbolj smešne pa so verjetno drže večine ljudi, ki se tam fotografirajo - vsi "podpirajo" stolp, da se ne bi podrl. Duomo in Battistero, za katera se tudi tu plača vstopnina, si ogledamo le od zunaj, nato pa nadaljujemo pot ob reki Arno do avtodoma (samo mesto sicer ni kaj posebej navdihujoče) in nato do kakšnih 20 km oddaljene Lucce.

Tokrat parkiramo na velikem parkirišču pri trgovskih centrih in se sprehodimo do mesta za obzidjem. Lucca je namreč sestavljena iz dveh delov, ki sta si bila ob našem obisku precej različna - novi del bolj prazen, le avtomobili so vozili mimo, za obzidjem pa je bilo veliko sprehajalcev in kolesrajev, ter precej manj avtomobilov. Na enem od trgov ravno poteka avtomobilski sejem, na sosednjem se odvija plesna predstava, zato glasbe odmeva še naokrog, mi pa gremo do Piazze del Duomo, kjer posedimo na sončku in si ogledujemo Duomo di San Martino, tokrat celo brezplačno. Katedralo so dograjevali 400 let in ko so ji dodali pročelje (13. stoletje) so jo morali povezati z že obstoječim zvonikom, katerega spodnji del so nekaj dve stoletji pred tem zgradili kot obrambni stolp. Naš obisk zardi utrujenosti zaključimo malce hitreje, kot bi se spodobilo. Priporočajo, da si je potrebno vzeti čas vsaj tudi za obhod veličastnega obzidja okoli mesteca, s katerega se vidijo romanske cerkvice, tlakovane ulice, obrambni stolpi, muzeji ...
Takoj za Lucco se priključimo na avtocesto (in kar takoj plačamo 2,30 evrov), po kateri vozimo in vozimo. vmes naletimo na mnoge zastoje in gnečo, v Ligurskem delu pa vozimo predvsem skozi predore, ki jih je več kot "čistega" dela. Mimo Genove (ta obvoznica je dolga kot ponedeljek) in Savone, ko se ob devetih zvečer ustavimo na enem izmed počivališč, kjer ob zvokih avtomobilov na avtocesti utrujeni zaspimo.
Prevozili smo 399 kilometrov.