Lendava, Travnik, Idrija, Šebrelje - Dan začetkov

Ob sedmih zjutraj se šele odpeljemo po avtodom. Ko ga napolnimo z vsemi potrebnimi pripomočki in se končno odpravimo na novo dogodivščino, je ura že skoraj enajst. Obvezno sladkanje s trojanskimi krofi, nato pa vožnja vso do Travnika, kjer pozdravimo gospo Paulo, ki je skrbela za našo Cveto, ko je službovala tam. Naslednji postanek je v Idriji (parkiramo na trgu), kjer nas želi Albin povabiti na kosilo v Nebesa, za katere pa se izkaže, da so že dolgo zaprta, prav tako priporočena restavracija Kos, zato se ustavimo pri Pelhanu malo naprej iz Idrije, kjer pa nas ne navdušijo najbolj. Ko zavijemo proti Šebreljam, se z Natašo sprašujeva, le kako je zašla Cveta v te hribe in ovinke ter tukaj našla Albina. Ker smo prevozili že marsikatere ovinke, ti pa … So kar kralji ovinkov in vzponov. Cveta začne »jezusirat« (beri: Jezus, Jezus, pazi zdaj, zdaj pride on hudi) in po štirih kilometrih, ki se vlečejo, kot da bi jih bilo deset, končno prikažemo v Šebreljah. Parkiramo pri teti Marici, jo pozdravimo, se sprehodimo do pokopališča (cerkev so zelo lepo preuredili), nato pa se začne Odisejada obiskov pri naših že dolgo (ali še nikoli) videnih sorodnikov. vse do pozne noči, ko zaspimo, ko se zunaj začne bohotiti nevihta.

Prevozili smo 282 kilometrov.