Zaključek

Pa je za nami. Prav tako 4917 prevoženih kilometrov, ne vem koliko ur vožnje po devetih državah, čudovita Grčija, ki jo bomo gotovo še obiskali, preveč slabih cest, ob katerih smo se znova naučili ceniti slovenke, drzni vozniki, prijazni ljudje, dobre izkušnje in še bi lahko naštevala. A misel na ponovni začetek službe in faksa neprijetno sili v zavest, zato končujem.

Dejstva:

Glavne ceste so večinoma lepe, na posameznih odsekih malo slabše. Druga zgodba so bankine.

Ulice v mestih so ozke, tudi po zaslugi ob cesti parkiranih avtomobilov.

Cene goriva se razlikujejo od črpalke do črpalke (za diesel so se gibale od 8,85 do 1.12 evra); na večini črpalk je možno plačati s kartico.

Cestne oznake za turistične kraje so rjave, kar olajša prepoznavnost in so napisane tudi v latinici, drugače je zaželjeno znanje grške abecede, ker olajša orientacijo in pravočasno odločitev, kam zaviti.

V Grčiji nismo niti ene noči prespali v kampu, ampak na parkiriščih in v pristaniščih, zaradi česar nismo imeli problemov (le v Atenah so nas zbudili).

Hrana je precej slana in zabeljena z oljem, ki ponavadi kar stoji.

Cene so dokaj visoke.

Večina Grkov daje vtis resnosti, mrkosti.

Pojemo hvalnico:

Razgledu na Atene ponoči z Akropole.

Trdnjavi v Navpliju (do tja po stopnicah) in mestu samemu.

Koronom.

Gradu v Methonih.

Stadionu v Olimpiji.

Vladotu, ki je uspešno vijugal po cestah in cesticah, obračal Kuracosa Z. na nemogočih mestih in nas varno peljal od cilja do cilja.

Grupa 5

(uživač Albin, ki je dejansko vseh 14 dni le zadovoljeval svoje fiziološke potrebe; navigatorki in kuharici Cveta & Vera, voznik Vlado; vodička Mojca)