Vidin, Loveč, Gradišče

Po prvem dnevu bi lahko rekli: v Bolgariji nič novega. Le da je danes budnico namesto Cvete naredila Vera, a ob spodobni, deveti uri. Ceste so še vedno slabe (naše so pokrpane vsepovprek, njihove so pa luknjaste; ponekod te luknje označuje kar ogromna veja v njej), vozniki še vedno predrzni, a odlični poznavalci lukenj na cestah, saj spretno in hitro slalomirajo med njimi, pastirji še pasejo svoje črede na neskončnih ravninah, sončnična in koruzna polja obdajajo hribovja. Vsake toliko samevajo ogromni, zapuščeni in skoraj porušeni tovarniški obrati. Vasi so večinoma prazne, o življenju v njih skorajda ni sledu; največ življenja kažejo konji in krave, ki se, privezani ob cesti ali pa na „pašniku“, ki je kar sredi vasi, mirno pasejo ter pol metra visoka travi pred hiškami. Od naselja Krivodol se le še sprašujemo, če je videno stanje res mogoče, saj bi bile makedamske ceste boljša možnost, če bi jo seveda imeli. Ko le še nemo opazujemo in smo tiho vsi, razen Zucchera, to tišino razbije Cveta: „Tu če bi konopljo gojili, ne bi noben ugotovil.“ Med ugotavljanjem, da bi tako lahko veliko zaslužili, se po Osenovem vozimo s povprečno hitrostjo 30 km/h. Da tudi preostali čas nismo mogli voziti kaj hitreje, priča dejstvo, da smo se od Montane (kjer smo ugotovili, da so se pokvarile oz. Zlomile stopnice) do Devena vozili eno uro. Razdalja med njima pa je dobrih 20 kilometrov. Sicer se zdi, da je danes posebej za nas dan obvozov, saj na njih naletimo kar nekajkrat.

Nenamerno naredimo še en giro po centru Plevna, se za pol ure ustavimo v Loveču , ki slovi po lesenem mostu čez teko Osam, v katerem so trgovinice, da preverimo, če se je kaj spremenilo od lani, nato pa jo mahnemo naprej proti Gradišču. Tokrat si kar sami naredimo obvoz, zaradi česar pot podaljšamo za nekaj kilometrov in lukenj. A nekaj po šesti zvečer, po približno sedmih urah vožnje in po prevoženih 331 km končno prispemo v Gradišče, kjer so celo asfaltirali cesto in kjer nas glasno pozdravijo Radil, Nenka in Todora. Po pozdravu sledi obvezna večerja z rakijko in bolgarskim vinom in smehom.

Zaspimo ob spremljavi tuljenja šakalov.

Prevozili smo 326 km.