Dan za počitek. Ostali so sicer pokonci že od jutra, saj morajo nadoknaditi veliko pogovora in druženja, sama se ne pustim motiti do enajste dopoldne, tako da se prikažem šele pri kosilu. Ker ne jem mesa, je Radil posebej zaradi tega poleg standardne šopske solate pripravil še eno, iz ribanega zelja, korenčka in peteršilja (odlično). Zraven pa pečena krompir in pišek ter feferoni. Tudi tokrat ne manjkata rakijka in pivo (Veri presenetljivo „ne teče“ tako kot prejšnji večer :-) ), kot prilogo pa Radil prinese še salamo in špeh, da bo lažje teklo. Ostali za sladico dobimo lubenico. Sledi potep po vasi, ogled cerkve, ki jo prenavljajo in še več druženja. Ter uživanja v svetu, ki se tako razlikuje od našega. Tukaj se nobenemu ne mudi, nihče ne hiti. Tudi sedaj. Sonce sije, veter prijetno pihlja, Pavlina se mirno pase nedaleč stran. Sama pa se trenutno sprašujem, kako je biti osel. Dolgčas ali užitek, glede na to, da je vse, kar počne, da ves ljubi dan grizlja travo, maha z repom in včasih celo pogleda navzgor.
Ob sedmih sledi večerja, nato pa v posteljo. Danes malce hitreje, saj nameravamo zjutraj oditi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar