Po zajtrku v Navpliju se odpeljemo proti Mikenam, kjer si ogledamo (vstopnina 8 evrov na osebo, študentje zastonj) staro mesto Mikene, katerega nastanek datira v 13. st. BC, z Levjimi vrati na čelu. Pojasnila ob skicah so v grščini in angleščini. Čeprav je malo oblačno, imamo še vedno čudovit razgled na bližnje oljčne nasade in hribovja. Nauk današnjega dne pa se glasi, če imaš svetilko, jo nosi s seboj, ne pa da jo puščaš avtu. Zakaj? Ker je odprta cisterna, ki je pravzaprav podzemni rov, po katerem vodijo stopnice. Z Vladotom si tako pot vsaj malo osvetljujema z lučko na fotoaparatu, a kaj, ko se prekmalu izpraznijo in zato ne vidiva vsega. Kmalu se nas nabere prava majhna skupinica, a čisto majhno lučko ima samo en Italijan, tako, da dobimo poročilo, ko pride do dol – tukaj ni nič. Kakorkoli, z zgodnjim prihodom smo se ognili gneči, ki je nastala ob našem odhodu, nato pa se mimo Atreje zakladnice odpeljemo Gythiu naproti. Na avtocesti (kjer je tudi veliko počivališče, kakih 40 km od Miken) nam je tako všeč, da ne zapeljemo proti Tripoliju, ampak šele proti Kalamati, zaradi česar naredimo en velik krog, saj moramo prečkati mogočno gorovje Tajget, po cesti, ki je sicer lepa, a je polna ovinkov, pa še vzpenja se v neskončnost. A se splača, ker je pokrajina čudovita. Po 50 km ter uri in pol vožnje, pridemo v prijetno mestece, z ozkimi cestami, Mystras, ki je znano po gradu in cekvi Peribleptos. Za mestom Trapezendi je veliko vojaško območje. Še preden končno pridemo do vmesnega cilja, kjer kosimo, spoznamo še eno „znamenitost“ Grčije – smeti, ki so posejane ob poti ter smetnjaki, ob katerih je vsaj tako velik kup smeti.
V Gythiu predvsem jemo in počivamo (ovinki so nas očitno zdelali), tako da si ne ogledamo niti antičnega teatra, niti polotočka. Se pa sprehodimo ob morju, kjer je polno tavern, med njimi pa nabito polna starinarnica (spredaj je napis Sic transit gloria mundi), kjer ima stric lastnik vse mogoče stvari. Sedaj prečkamo še ta del polotoka (vožnja je znova polna ovinkov, vmes so nasadi oliv in drugo drevje, pa tudi hiše, v pasu nekaj kilometrov precej požgani), da bi prišli do Koronov, kjer bi naj imeli najlepšo plažo, a se ustavimo prej in prenočimo v Agios Nikolaosu. Voda je prijetno topla, je pa zato obala toliko slabša, saj je polno kamenja in alg, preden pa prideš do globoke vode, moraš hoditi kakih pet minut.
Zaspimo ob uspavanki šumenja valov.
Prevozili smo 350 km.
p.s. Ko se vrnemo, bomo verjetno imeli kako botanično razstavo, saj Cveta in Vera pridno nabirata vse mogoče rože in grme.
V Gythiu predvsem jemo in počivamo (ovinki so nas očitno zdelali), tako da si ne ogledamo niti antičnega teatra, niti polotočka. Se pa sprehodimo ob morju, kjer je polno tavern, med njimi pa nabito polna starinarnica (spredaj je napis Sic transit gloria mundi), kjer ima stric lastnik vse mogoče stvari. Sedaj prečkamo še ta del polotoka (vožnja je znova polna ovinkov, vmes so nasadi oliv in drugo drevje, pa tudi hiše, v pasu nekaj kilometrov precej požgani), da bi prišli do Koronov, kjer bi naj imeli najlepšo plažo, a se ustavimo prej in prenočimo v Agios Nikolaosu. Voda je prijetno topla, je pa zato obala toliko slabša, saj je polno kamenja in alg, preden pa prideš do globoke vode, moraš hoditi kakih pet minut.
Ni komentarjev:
Objavite komentar