Gradišče, Dryanovo, Veliko Tarnovo

»Pa zato je teko biti osel; privežejo te, pol pa se celi dan paseš.«

Po zajtrku, fotografiranju in težkem slovesu, se pozno dopoldne preko Gabrovega odpravimo do prelaza Šipka (1328m), na vrhu katere je spomenik Svobode, zgrajen l.1934. Do spomenika je možen tudi dostop z avtom, priporočamo pa prijeten sprehod po ne(pre)napornih 900 -tih stopnicah. Na vrhu čaka lep razgled na okolico, če pa ga hočeš še izboljšati, to omogoča pohod na stolp (za 3 leve). Do vrha in že prej omenjenega veličastnega razgleda, nas loči pet nadstropij, v katerem so razstavljene stvari (uniforme, slike bitk, zemljevidi, …) in spomini na l. 1877 oz. vojno bolgarskih in ruskih prostovoljcev proti Turkom. Na poti navzdol me preseneti elektrika, ki je kar naenkrat zmanjka, zaradi česar me pot po ozkih spiralnih stopnicah, v temi in brez sotrpinov ne navdušuje najbolj. In ko končno zagledam dnevno svetlobo in zadiham sveži zrak, me razveseli gospod, ki z mano kar tako deli svojo jabolko. Prijazno, ni kaj.

Dryanovo

Še en samostan, skrit v kanjon, malo manjši kot že videna, a vseeno lep, posebno nedavno prenovljena notranjost cerkve. Zraven je tudi zgodovinski muzej, pred samostanom pa stojnice s hrano in spominki.

Nedaleč stran je tudi kamp (6 levov na osebo), z ločenimi kopalnicami (t.p. ena ometana soba z enim tušem na sredini), wc – jem na štrbunk in bungalovi, ki spominjajo na »kontejner hiške«.

Na poti do Velikega Tarnovega je na levi strani udobno počivališče; restavracija, bazen in lepo urejene hiške (soba s kopalnico). Ker se že noči, se odločimo, da prespimo kar tu.